Ljubljana, 2. junij 2011
Ali poznate Mali Blatec, edini ohranjeni ostanek visokega barja v Krajinskem parku Ljubljansko barje?
Zadnji posvet v nizu štirih v projektu DANET, ki je potekal v prostorih Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani 2. junija, smo posvetili okolju in razmišljanju o tem, kaj lahko oziroma kaj moramo storiti, da bomo ohranili za naslednje rodove naravo in bogastvo, ki ga nosi v sebi. Naš gost in predavatelj, mag. Ljubo Mohorič, je kot filozof, ki ga zanima predvsem odnos človeka do narave skozi zgodovino, osvetlil vprašanje z etičnega in filozofskega stališča. Ob koncept trajnostnega razvoja je postavil sonaravni razvoj in okoljsko etiko, ki zahteva varovanje in spoštovanje vseh bitnosti v naravi ne zgolj zaradi morebitnih človekovih ekonomskih, spoznavnih, estetskih, medicinskih in psiholoških koristi, temveč tudi zaradi vrednosti, ki jih imajo same po sebi. Na primeru uspešne zaščite Malega Blatca na Ljubljanskem barju je pokazal, kako težko je uskladiti človekove naravne gospodarsko- ekonomske težnje, izhajajoče iz potrebe po preživetju, in principe varstva in zaščite okolja, ter ceno, ki jo je treba plačati za uskladitev nasprotujočih se interesov. V jeseni na željo udeležencev na UTŽO pripravljamo obisk ljubljanskega barja pod vodstvom mag. Mohoriča.
Preberite si povzetek predavanja g. Mohoriča.
V drugem delu posveta so udeleženci razpravljali o tem , kaj lahko naredimo na osebni ravni in družbeni ravni (moderatorica doc. dr. Dušana Findeisen) za okolje in njegove sfere: ekološko, ekonomsko in socialno.
V prvi skupini je moderator dr. Aleš Dolenc vodil razpravo o tem, kako ekološko smo osveščeni kot posamezniki in kako ocenjujemo novejše okoljevarstvene ukrepe mestnih oblasti.
Udeleženci so ugotavljali, da v ločevanju odpadkov močno zaostajamo za sosedi, vendar izrazili prepričanje, da bo problem odpadkov v Sloveniji postopoma zadovoljujoče rešen. Opozorili so na premajhno spoštovanje ukrepov v blokovskih naseljih, kjer je težko dokazati individualno odgovornost.
Udeleženci so s konkretnimi priporočili opisali tudi, kako je treba varčevati pri porabi vode, kako varčno ravnamo z energijo, kako se obnašamo pri nakupih, kako se izognemo uporabi kemičnih čistil ipd.
Udeleženci so opozorili tudi na negativne učinke nekaterih okoljevarstveno naravnanih ukrepov mestnih oblasti. Z zaporo mestnega jedra za promet se ustvarjajo prometne težave (predvsem s stoječim prometom) v primestnih četrtih. Zapora mestnega jedra za promet vodi tudi do izseljevanja stanovalcev in zapiranja trgovin z osnovno oskrbo (hrana, storitve), in povzroča starejšim težave pri nujnih prevozih (trgovine, zdravstveni dom, bolnice).
Udeleženci so opozorili tudi na pasti vedno strožje kaznovalne politike. Vedno več je uredb, postavljanja pravil, družbenega stigmatiziranja določenih ravnanj, nadzorovanja posameznikov v različnih sferah življenja in uveljavljanja kaznovalne politike. Ali je vse to potrebno in vodi k bolj kakovostnemu življenju ali pa omejuje človekovo svobodo in njegove pravice? O tem so bila mnenja deljena. Udeleženci pa so se strinjali, da so izjemno visoke kazni, ki so jih uvedle mestne oblasti in država, ne le vzgojni ukrep, temveč predvsem način polnjenja prazne mestne in državne blagajne.
V drugi skupini, ki jo je vodila doc. dr. Dušana Findeisen, so se udeleženci posvetili razpravi o trajnostnem razvoju (ekonomska, ekološka, družbena sfera) predvsem pa o socialnemu razvoju in temu, kako lahko pripomoremo, da bodo vsi ljudje enako vključeni vanj.
Udeleženci so predstavili svoje primere dobre prakse:
- skupnostni vrt,
- praznovanje sosedov,
- delovanje hišnega sveta,
- četrtne kulturne prireditve (Ana desetnica)
- socialno podjetništva, ipd.
Ogledali so si nekaj filmov na spletu, med drugim film, ki predstavlja kulturne mediatorje v slovenskih muzejih, projekt, ki ga je zasnovala UTŽO Ljubljana in razširila po slovenskih muzejih. Projekt je bistveno spremenil odnos do izobraževanja in prostovoljstva in uvedel povezovanje izobraževanja ter profesionalnega prostovoljstva na področju kulture. Film je posnela ekipa snemalcev v Sloveniji in na UTŽO Ljubljana za serijo Yourope na kanalu ARTE . Več: Oglejte si oddajo.
Spoznanja udeležencev so bila: postavitev projekta socialnega razvoja poteka na področjih, ki so tradicionalno solidarnostna; zdravje, kultura, transport, izobraževanje itd. Izhaja iz ugotovljenih ali zgolj slutenih potreb v okolju. Zahteva predhodno institucionalno analizo, sprotno učenje korakov. Udeleženci so ugotovili, da je takšen projekt hkrati učenje družbenih odnosov, kar se zdi najtežji del podviga. Tudi postavitev strukture in organizacije neke pobude je težavna in zahteva celega človeka, vsaj v začetku. Ne moremo pričakovati, da bodo v projektu socialnega razvoja sodelovali vsi enakovredno, kajti življenjske prioritete so pri vsakomur drugačne in tudi niso stalne. Zadovoljimo se s tem, kar drugi zmorejo in kolikor zmorejo.
