V Centru Evropa v Ljubljani je 15. februarja v organizaciji Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje potekal prvi javni posvet na temo dejavno staranje. Namen srečanja je bil razmišljati o tem velikem civilizacijskem dosežku in o vlogi starejših v sodobni družbi. Udeležilo se je ga je okoli 40 starejših, članov ljubljanske in drugih slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje ter aktivnih članov Društva Upokojencev Slovenije. Projekt je predstavila Majda Ažman, uvodni predavanji pa sta prispevali doc. dr. Dušana Findeisen in dr. Ana Kranjc. V drugem delu posveta so razpravljali starejši udeleženci sami in se odzvali na predstavljene misli s svojimi razmišljanji in predlogi.
NEKAJ MISLI IN PREDLOGOV STAREJŠIH UDELEŽENCEV POSVETA O IZOBRAŽEVANJU STAREJŠIH (moderator – dr. Ana Kranjc)
- Udeleženci predstavijo izobraževalno ponudbo v Društvu upokojencev Slovenije in na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. ZDUS izobražuje predvsem krajše oblike neposrednega usposabljanja za razne nove življenjske situacije starejših in oblike neposredne dejavnosti v praksi (uporaba aparatov, preureditev stanovanja, finančni menedžment), medtem ko Univerza za tretje življenjsko obdobje ponuja daljše oblike študija po posameznih znanstvenih disciplinah in zvrsteh umetnosti. Izhodišča so osebna motivacija, neizpolnjene želje in osebni interesi.
- Temeljna značilnost izobraževanja starejših je izobraževanje z radostjo. Študentje težijo, da bi nova znanja uporabili in s tem ustvarili nove socialne vezi.
- Dejavna starost pomeni tudi dejavno izobraževanje. Starejši študentje želijo, da pridejo do izraza njihove izkušnje. Temu naj se prilagodijo metode študija v študijskih krožkih. Predlagajo, da bi bilo več diskusije, razgovorov.
- Povezati se je treba z Ministrom za visoko šolstvo in odkriti, kakšne so možnosti, da bi se starejši lahko vpisovali v izredni študij na rednih univerzah. Financiranje študija za drugo kariero bi moralo biti vsaj delno pokrito s finančnimi sredstvi Ministrstva.
- V dejavni starosti bolj prednjačijo ženske, moški se po upokojitvi potegnejo vase in v samoto in upokojitev doživijo kot šok. Težko se vključujejo v izobraževanje, delovanje v društvih itd. Študij na Univerzi za tretje življenjski obdobje je treba dopolniti tudi s temami, ki bi pritegnile moške.
STAREJŠI UDELEŽENCI NA POSVETU – O SVOJIH PRIORITETAH V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDBOJU
Udeleženci so v “piramidi prioritet” postavili na prva tri mesta dejavno skrb za svojce (starše, partnerja, otroke, vnuke), duhovno rast in izobraževanje/učenje.
- Pri skrbi za otroke in vnuke so omenili tudi materialno pomoč (pri reševanju stanovanjskega problema, šolanju vnukov itd.)
- Duhovno rast so opredelili na različne načine: kot pripravo na četrto življenjsko obdobje; iskanje smisla; povezavanje z naravo; kontemplativno meditacijo.
- Tudi izobraževanje in učenje pomeni rast. Starejši imajo veliko znanja in izkušenj Družba mora ustvariti možnosti – potrebno infrastrukturo, da bodo starejši lahko izkoristili svoje zmožnosti v obliki prostovoljnega ali plačanega dela.
- Znanje in izkušnje starejši že zdaj prenašajo mlajšim v različnih medgeneracijsko zasnovanih društvih in v obliki brezplačne učne pomoči. V sosedskih skupnostih bi bilo podobne dejavnosti mogoče še razširiti z organiziranjem učne pomoči in varstva otrok („babice na posodo“ itd. )
- Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje bi lahko ustvarili borzo dela za svoje člane: seznam ponudnikov znanja in seznam povpraševalcev po različnih vrstah pomoči.
- Pogovori o dejavnem staranju, o možnostih prostovoljnega dela, o medgeneracijskem sodelovanju in o delovanju v civilni družbi bi bilo potrebno več govoriti. Tej temi bi lahko mentorji in udeleženci vseh študijskih krožkov morali posvetiti več časa, na primer pol ure vsak mesec.
- Visoko uvrščene sto bile tudi fizične aktivnosti kot osnova za zdravo starost in prostovoljno delo. Nizko je bila uvrščena družbena dejavnost.
priloga: Piramida prioritet
