Theatre – the essence of my commitmnet

Sem absolventka na Filozofski fakulteti in sem že osem let članica Šentjakobskega gledališča. Želja po igri na odru me je spremljala že od zgodnjega otroštva, tako da je bilo sodelovanje s tem gledališčem super priložnost za realizacijo moje otroške želje. V Šentjakobskem gledališču smo vsi igralci prostovoljci, nismo profesionalci, pač pa ljubitelji.

Vsi smo primarno zaposleni z drugimi obveznostmi, a teater je naše stičišče in nas združuje. Tam smo zaradi sebe in tega ne čutimo kot zunanjo obvezo. To sem predvsem čuti pri celotni klimi, kjer se vsi trudimo po najboljših močeh, da bi speljali projekte najboljše kar se da. Medsebojna povezanost je izredno močna in se kaže tudi izven uradnega urnika vaj itd. Na ta način sem spoznala ogromno izjemnih ljudi in prijateljev. Smešno se mi zdi, ko se ljudje čudijo, kako lahko nekaj takega »delam zastonj«. Delo v našem gledališču me je definitivno naučilo veliko več kot katerakoli šola, o sebi in o solidarnosti. Zase imam občutek, kot da sem veliko več pridobila s tem, kot pa dala.

Ljudem želim čim več podobnih izkušenj iz prostovoljnega dela, saj je to način samouresničevanja. Da ti občutek, da si naredil nekaj dobrega zase in morda še za koga drugega. Želim si, da bi se ta neprofitni sektor širil in vključeval čim več ljudi ter da bi javnost začela bolj cenit prostovoljce. Izkušnja prostovoljstva je zame neprecenljiva in vem, da sem zaradi nje boljši človek.

Katarina Lukšič, Ljubljana, Slovenia