Prostovoljstvo mi je bilo položeno v zibelko

Pomagati drugim oz. prostovoljstvo mi je bilo na nek način položeno že v zibko. S prostovoljstvom se je ukvarjal že dedek, starši, sestra in brat, ter drugi sorodniki. Zato se ob dobrih zgledih, ki sem jih bila deležna temu nisem mogla niti želela izogniti.

Ker sem človek, ki mu nikoli ni težko priskočiti na pomoč, sem se vedno odzvala na takšne in drugačne prostovoljne aktivnosti. V okviru prostovoljnega dela sem tako pri gasilcih pomagala pri različnih dogodkih (priprava otrok na tekmovanja, priprava testov za tekmovanja, pomoč na tekmovanjih – mentor, sodnik, povezovanju teksta na prireditvi, pomoč pri predstavitvi poklica gasilca, reševalca, policista in vodnika psov, sodelovanje v iskalni akciji, idr.). Delo z otroci in mladimi me veseli, vedno sta prisotna zabava in smeh, tako, da je težko reči ne, ko te prosijo za pomoč.

Hkrati sem kot članica lokalne skupnosti pet let zapored organizirala novoletno obdarovanje otrok in starejših občanov. V okviru tega so bile moje naloge izbor in priprava daril, sodelovanje na obdaritvah otrok v šoli in obiskovanje starejših ljudi. Ker se naša skupnost zaveda kako pomembni so starejši, smo vsako leto obiskovali ljudi starejše od 75 leta. Samo sem vsako leto tako s svojim obiskom polepšala praznične dni približno 30 starejšim ljudem. Ker se zavedam pomena časa, sem se vedno trudila, da sem vsaki od teh oseb naklonila kar največ kar sem jim lahko – svoj čas. Ljudem je podarjeni čas pomenil več kot dejansko podarjeno darilo. Veliko od teh ljudi se je počutilo osamljenih in z mojem obiskom so imeli priložnost povedati kaj jih teži in kako je bilo ko so bili mladi. Sama sem jim z veseljem prisluhnila, hkrati pa so mi skozi svoje pripovedi predstavili zgodovino našega kraja. Skozi to izkušnjo pa sem tudi sama občutila veliko zadovoljstvo, saj sem jim le z malenkostjo kot je moj čas, pričarala na obraz nasmeh in veselje. Vsako leto so me zato vedno znova toplo sprejeli in me bili veseli.

Nekaj let pa že sodelujem pri izvedbi kulturnega dogodka. V tem projektu sodelujemo le prostovoljci in v dveh dneh pripravimo čudovito prireditev in zabavo za obiskovalce vseh starosti. Ta dogodek pomeni za prostovoljce sicer trdo delo vendar pa tudi zadovoljstvo ob uspešnem zaključku vsakoletnega dogodka.

Prostovoljno delo potrebujem, ker me osrečuje, počnem stvari, ki me veselijo, hkrati pa lahko le z malo truda nekomu polepšam dan.

Prav tako pa sem s sodelovanjem v projektu TMYC spoznala veliko prostovoljcev iz drugih držav, ter videla s kakšno gorečnostjo in predanostjo opravljajo svoje poslanstvo. Seznanila sem se kako prostovoljstvo poteka pri njih, kako je urejeno in s kakšnimi težavami se soočajo. Izmenjava pogledov na prostovoljstvo se mi je zdela zelo koristna saj lahko le na ta način izboljšamo kvaliteto prostovoljnega dela in širimo mrežo prostovoljcev.

Silva Zadnikar (Educational centre Kadis 2002)