ŠTAJERSKI SRČNI PROSTOVOLJCI

Bila je neka sobota,  nekega septembra 20… , okoli 11. ure

Naporna poletna sezona se je za  nas, ze-pe-emovce,  uradno zaključila zadnji dan avgusta. »Velja se posvetiti tudi svojemu otroku«, sem se takrat odločil in odšel s hčero na potep po mestu.

 V centru Maribora so se sprehajali vitezi, igral je ansambel. Mariborčanov in turistov je kar vrvelo po ulicah. »Super, Maribor se prebuja!« sem pomislil in se kar prepustil mestnim ulicam.

Na eni izmed stojnic, sem začudeno pogledal gospoda, ki je vame uperil prst. Presenečeno sem ga povprašal, kaj to pomeni,  ali se nemara poznava? »To, kar delate vi« je dejal, »je potrebno zelo naglas povedati v Mariboru.«  »Jaz?« sem povprašal. »Ne vi ali le vi osebno, Zvezo prijateljev mladine mislim ! Saj ste tam zaposleni, mar ne?« je odgovoril.

 Kar prestrašil sem se, misleč, da bom spet deležen pritožbe starša, ki mu morda nismo povsem ustregli, ko smo njegovega otroka razporejali na letovanje v počitniško izmeno.

»To, kar delate vi z otroci« je nadaljeval gospod » morajo starši v Mariboru slišati! Moj sin, ni še star devet let, je svoje počitnice preživel z vami ! Vsako sredo na izletu, vsak dan pri vas, na Razlagovi! Kaj vse je videl in česar se je naučil! Tega mnogi starši ne vedo in sploh ne vedo, kam lahko otroka pošljejo in komu sploh lahko zaupajo! Kako preprosto nam je bilo oditi v službo, saj smo vedeli, da je otrok pri vas! Povem vam, da sem jaz in moja družina živa reklama za ze-pe-em ! Prenesite zahvalo vsem, ki so imeli zasluge za tako bogate, doživetij polne počitnice!  Tudi mi, ki pripravljamo Špas festival v Mariboru, smo se od vas lahko kaj naučili. Niste edini, ki dajete  pisane vsebine Mariboru, zanesljivo pa ste za mladino najboljši! «.

 Priznam, toplo mi je bilo pri srcu in kar kurjo kožo sem dobil. Prijaznemu staršu sem se zahvalil in s hčero sva odšla naprej. Prijela me je pod roko in rekla »Jaz sem tako ponosna!«. Še naprej sva klepetala, moje misli pa so se kar vračale k prijaznemu dogodku. »Res je, « sem si mislil »v Mariboru nas poznajo otroci in starši, odrasli in mladina. Pust, Veseli december, Bralna značka, TOM telefon, počitniške dejavnosti, letovanja! Krasno je slišati tako pohvalo in prav je, da jo prenesem!«

 Nekaj dni prej  mi je glavna urednica našega tradicionalnega glasila Prijatelj naročila, naj napišem svoj prispevek za glasilo, sem pomislil, o čem pisati. Odgovor se mi  je ponudil kar sam ! Pohvali prijatelje mladine, pohvali mladino in zahvali se staršem, ker so nam zaupali! Zahvali se  financerjem, sponzorjem  in donatorjem, zahvali se sodelavcem, izkoristi ponujeno možnost za pisanje. Zato … :

 Drage prijateljice, spoštovani prijatelji mladine !

Hvala vam za  skoraj 60 000 ur  poletnega prostovoljnega dela na letovanjih in še nekaj 1000 ur v Mariboru, okolici in Podravju . Hvala vam za skrb, čas, radosti in ljubezen, ki ste jo naklonili otrokom in mladini. Hvala ker ste ze-pe-emovci, dragi prostovoljci! Hvala ker smo skupaj! In hvala ker bomo skupaj tudi med letom, ker se bomo srečali tudi drugo leto in ker boste  k nam pripeljali tudi nove prijatelje mladine. Vi veste, da nam bo, vsem skupaj, še naprej lepo.

Dragi otroci, dragi mladostniki!

Hvala, ker ste tako krasni! Hvala, ker nas vsak dan spomnite, da ste najpomembnejši in hvala, ker tako preprosto sprejemate tisto, kar vam znamo ponuditi. Hvala za vse solze, ki jih potočite, ko se razidemo, ko se vračamo iz letovanj in hvala za vse besede, ki jih o ze-pe-emovih dogodkih pripovedujete staršem. Tudi tiste kritične slišimo in trudimo se, da bi bilo vaših manj veselih izkušenj, čim manj. Vsak dan se učimo od vas in vsak dan smo presenečeni, koliko nam znate povedati. In koliko nas znate naučiti.

Spoštovani starši !

Hvala ker nam zaupate svoje najdražje. Hvala, ker niste nergali, ko otroka, ki je letoval v Poreču, na Pohorju ali v Nemčiji, niste dobili na telefon. Vedeli ste, da mu je lepo, da so njegovi počitniški trenutki zapolnjeni in da preprosto nima časa za vas. Hvala, da se niste prestrašili, ko ste izvedeli, da si je otrok na plaži močno opraskal koleno, saj ste zaupali našim medicinskim prostovoljcem. Hvala vam, da vas ni premagalo »otrokotožje« in ga niste tolikokrat klicali na mobitel. Hvala, ker ste razumeli, da prostovoljec ni nadomestni starš, pa vendar bo dal največ od sebe, le da bo vašemu in njegovemu otroku luštno in predvsem na varnem bo !

 Spoštovani donatorji, sponzorji in financerji !

Hvala, da ste zagotovili toliko sredstev, da smo v Mariboru izpeljali 44 počitniških dni in 95 dni na letovanjih. Hvala ker smo z vašo pomočjo odpeljali na dnevne izlete  skoraj 1100 mladih, na letovanja   nad 1800 otrok in mladostnikov  ter na  popolnoma brezplačna letovanja več kot 300 otrok. Hvala vam za podarjeni  material, ki je tako popestril vsak počitniški dan in nagrade, ki so jih bili obdarjeni tako veseli. Hvala za podarjena oblačila in obutev. Prav tisti, ki jim vsega manjka, so jih dobili !

 Drage sodelavke, dragi sodelavci, dragi ze-pe-emovci !

ZPM Maribor že skoraj 60 let skrbi tudi za prosti čas mladih. Sami niti ne vemo, koliko tisoč ali deset tisoč otrok je že letovalo z nami. Kar nekako smo že pozabili , kako smo letovali nekoč. Koliko noči smo predežurali, koliko kosil smo skuhali. Koliko otrok se je naučilo plavati in koliko se jih je prvič zaljubilo. Koliko kreme za sončenje smo porabili, koliko kilometrov smo prehodili po gozdovih. Koliko naših kuharjev je že upokojenih in koliko nadur so napravili naši sodelavci.

Ponosni smo lahko, da je vse to opravljeno. Zadovoljni smo, da  otroci pri nas nikoli niso doživeli večjih nezgod. Tudi zato, jih je vsako leto toliko in  tudi zato je naše delo toliko težje, naša odgovornost pa velika.

 Dragi nevladniki, dragi prostovljci, spoštovani tretji sektor !

 Potrepljajmo se po ramenu, kar sami. Krepko stisnimo roko tistemu ob nas. Najbolje vemo, koliko prispevamo. In kaj dajemo.

Hvala, da sem lahko z vami in hvala, da vam lahko to napišem

Božo Raušl, sekretar ZPM Maribor