PROSTOVOLJSTVO – ENERGIJA MOJEGA ŽIVLJENJA

Ko sem se prvič soočila z vprašanjem kaj mi pomeni biti prostovoljka enostavno nisem vedela odgovora, saj je to že postalo del mene, del moje identitete.  S prostovoljstvom sem se prvič srečala v zadnjih letnikih osnovne šole, kjer so me kot »ta pametno« prosili če bi jim lahko pomagala pri matematiki. Od takrat sta iz plamenčka ljubezeni do matematike in prostovoljstva zrastla v plamna in me kot taka povsem prevzela in tako sem lani že prvič peljala otroke  na letovanje.  Prostovoljstvo je kot droga, ko prvič poskusiš ti je zabavno potem pa te prevzame in korak za korakom pride v tvoje srce, ko pa je enkrat tam veš da te je spemenilo, spremenilo je tvojo ideniteto, tvoj pogled na svet…  Verjamem, da so oči ogledalo duše in najbojše pri prostovoljstvu so pogledi, pogledi ljudi vseh starosti z enim samim sporočilom tiste notranje, globje hvaležnosti za katero so za tiste, ki so videli besede od več, za tiste pa ki jih niso, so vse besede sveta premalo da bi vam jih znala opisat.  In ste že mislili, da je to vse kar ti lahko da prostovoljstvo? Da česa lepšega res več ne moreš čakati? Ne, ne le to ti da izkušnje, da nisi sam, da tvoje težave niso gore so le hribi, ki so namenjeni tebi in kar je najpomembnejše, da ti moč se po vsakem padcu kar najhitreje pobrati in nadaljevati svojo pot življenja.

Ana Hvalica