Škrat Milek

Lahko bi rekla, da sem prostovoljka postala pred leti po naključju, ko sem prišla na letovanje prijavit svoja dva otroka ali pa mi je bilo to preprosto namenjeno. Ob pisanju me kar prevzemajo spomini na mnoga poletja, ki sem jih preživela na letovanjih z otroki, sprva kot vzgojiteljica, kasneje pedagoška vodja. Drug od drugega smo se učili, tkali nitke, ki so nas povezovale v sočutju, strpnosti, razumevanju drugačnosti in spoštovanju potreb -  skupnih in posameznih. Vse, kar sem darovala, se mi je in se še ves čas vrača. Sobivanje z otroki me je navdihovalo k iskanju novih načinov biti jm blizu, sočutiti, razumeti…

Po vseh letih me je prevzelo spoznanje, kako zelo resnična je je misel: UM IŠČE, SRCE NAJDE. Postala je priljubljen rek škrata, ki je nastal s pravljico v eni od kolonij na Pohorju. Otroci so škrata sprejeli za svojega, ga imenovali Milek, ker je dober in mil.

 Brez prostovoljnega dela bi bila prikrajšana za številna spoznanja, drobne in velike radosti kot tudi žalosti, skratka smisla, ki ga življenju daje samo tisto, kar brezpogojno daruješ in se prav zato vedno znova kot darilo vrača.

 Vesna Žigon, prostovoljka ZPM Maribor